Vsem Slovencem milost, mir, usmiljenje in pravo spoznanje Boga po Jezusu Kristusu
To so prve slovenske besede v prvi slovenski knjigi, Katekizmu iz leta 1550, in prva znana omemba besede Slovenec. S tem pozdravom je Primož Trubar, “oče slovenskega naroda”, na kratko izrazil svoj namen in svoje poslanstvo, ki ga je izvrševal vse življenje. Trditev, da je bil Trubar prvi, ki je Slovencem zares in v celoti oznanil evangelij, verjetno ni pretirana. Pokristjanjevanje, ki so ga bili deležni naši predniki od 8. stoletja naprej, je bilo namreč v veliki meri povezano s političnimi težnjami in nemško kolonizacijo; v slovenskem jeziku je bilo na voljo le nekaj najnujnejših krščanskih besedil, bogoslužje pa se je opravljalo v latinščini (edina izjema bi bilo morda lahko delovanje Cirila in Metoda). Trubar je oznanjeval evangelij iz lastnega spoznanja o Božji dobroti in svobodi, ki jo je izkusil ob preprosti veri v Jezusa. To veselo odkritje je želel posredovati svojim rojakom, Slovencem, ki jih je iskreno ljubil. V nasprotju z mnogimi v tedanjem času je čutil pripadnost do svojega naroda tudi takrat, ko je bil izgnan iz domovine in ko bi se mu z izbiro nemškega jezika odprla lepa kariera.
V svojih knjigah je Trubar v jasnem, razumljivem jeziku Slovencem predstavil celoto krščanskega nauka. Z različnih vidikov in na različne načine jo je prikazal v svojih katekizmih, v Dolgem predgovoru v Novo zavezo, v Členih krščanske vere in v Cerkvenem redu. Najbolj neposredno pa je to storil s prevajanjem Svetega pisma – prevedel je vso Novo zavezo in Psalme ter spodbujal in podpiral Jurija Dalmatina pri prevodu celotne Biblije. Odlomek, ki ga je navajal najpogosteje in ki ga je imenoval “povzetek evangelija” in “povzetek celotnega Svetega pisma”, je vzet iz Evangelija po Janezu 3,16:
“Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.”
Slovenski kristjani reformacijske dediščine vidimo v Trubarju svojega utemeljitelja, pravega apostola Slovencev. Kot “izvoljeno Božje orodje” (tako ga je imenoval Jurij Dalmatin) je Trubar postavil temeljni kamen, na katerem vsi gradimo (prim. 1 Kor 3,10–14; Ef 2,20; 2 Kor 10,13–18). Tudi v hišni cerkvi si prizadevamo, da bi nadaljevali Trubarjevo delo.
Da bi lahko neposredno okusili Trubarjevo krščansko držo, predlagamo, da si ogledate dve molitvi iz prve slovenske knjige (v posodobljenem jeziku).
Matjaž Črnivec,
marec 2008
